Obnova kulturne dediščine

Škofja Loka sodi med tista mesta, ki so se med prvimi zavedla pomena varovanja kulturne dediščine kot našega skupnega bogastva, ki smo ga zavezani ohraniti in predati prihodnjim generacijam.

Fotografija: Vzidana kamnita plošča z grbom starološkega graščaka Mihaela Paplerja, ki je stavbo na današnjem Cankarjevem trgu 10 podaril šoli.

Sistematična prenova stavbne dediščine se je v mestnem jedru pričela ob 1000-letnici Škofje Loke leta 1973. Z namenom usmerjanja in spodbujanja kakovostne prenove je bil leta 1980 ustanovljen Odbor za prenovo, ki še danes deluje in uresničuje svoje poslanstvo. V letih, ki so sledila, so bili izvedeni tudi formalni postopki. Leta 1984 je bil sprejet Odlok o zazidalnem načrtu prenove starega mestnega jedra Škofje Loke (Uradni vestnik Gorenjske, št. 10/84, Uradni list RS, št. 92/03, 94/08), leta 1988 pa je bilo staro mestno jedro Škofje Loke razglašeno za kulturni spomenik (Uradni vestnik Gorenjske št. 21/88).

Občina Škofja Loka že od osemdesetih let prejšnjega stoletja z razpisi spodbuja in pomaga lastnikom pri obnovi stavbne dediščine. Od leta 2018 lahko na vsakoletnem javnem razpisu za sofinanciranje projektov varovanja kulturne dediščine v občini Škofja Loka, ki je objavljen v marcu ali aprilu, sodelujejo tudi lastniki drugih zvrsti registrirane nepremične kulturne dediščine. V občini Škofja Loka je v Register nepremične kulturne dediščine vpisanih okoli 350 enot. Zato občanom priporočamo, da v Registru preverijo ali so morda lastniki katere izmed enot kulturne dediščine. Register je dostopen na spletni strani Ministrstva za kulturo.

Zaradi zagotavljanja kakovostnega obnavljanja kulturne dediščine, morajo biti projekti varovanja kulturne dediščine skladni s kulturnovarstvenimi pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Ljubljana, in imeti veljavno kulturnovarstveno soglasje. Vsi potrebni obrazci in navodila so na voljo na njihovi spletni strani. Za posege na območju širšega območja starega mestnega jedra Škofja Loke je potrebno pridobiti tudi pozitivno mnenje Odbora za prenovo. Obrazec se nahaja na spletni strani Občine pod zavihkom Vloge in obrazci.

Spodbujamo tudi energetsko sanacijo stavb, ki zajema toplotne izolacije podstrešij ali streh, neizstopajočih in likovno nepomembnih fasad ter izboljšanje toplotnih lastnosti oken in vrat Ti posegi so pri stavbni dediščini še posebej občutljivi zaradi prehajanja vlage, ki jo gradbene lastnosti stavb zahtevajo, ter njenih dediščinskih vrednot, ki jih ne želimo zmanjševati. Zato morajo biti tovrstne sanacije toliko bolj premišljene. Smernice za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine so objavljene na spletni strani Ministrstva za infrastrukturo.

Kot pomoč občanom pri obnovi stavbne dediščine je Občina Škofja Loka v letu izdala tudi Navodila za obnovo stavb kulturne dediščine, ki jih lahko v tiskani obliki prevzameta na Oddelku za okolje, prostor in občinsko redarstvo, Mestni trg 15, ali pa si jih ogledate v prilogi spodaj. V Navodilih so nazorno prikazani in opisani primeri odličnih, primernih in neprimernih prenov (kritine, snegolovi, frčade, dimniki okna, fasadni omet, vrata, varovala, senčila, izložbe in izveski).

Več o energetskih smernicah lahko najdete na povezavi http://www.energetika-portal.si/podrocja/energetika/energetska-prenova-javnih-stavb/strokovne-podlage-in-smernice/

 O obnovi kulturne dediščine pa več v brošuri.