Protipoplavna ureditev pomeni zaščito občanov

Protipoplavne ureditve so namenjene prebivalcem in prebivalkam na poplavno ogroženih območjih. Država in Občina se trudita, da bi bila njihova izvedba karseda sonaravna. Zagotovo pa bodo – če želimo zagotoviti varnost – potrebni določeni posegi. Z njimi se vzpostavlja varen in urejen prostor, ki poskuša kakovosti rečnega brega približati vsem občankam in občanom.

Protipoplavne ukrepe in prostor ob bregovih rek, v katerega se umeščajo, od vsega začetka obravnavamo celostno, z ozirom na vpetost in funkcijo v širšem mestnem prostoru ter z mislijo na varnost in prihodnost. Gre za sodelovanje dveh projektantskih ekip, in sicer je podjetje IZVOR poskrbelo za hidrotehnične rešitve celotne trase, biro Ravnikar Potokar pa za arhitekturno krajinsko oblikovanje območja od Puštala do sotočja. Krajnska ureditev ozelenjenega nasipa je bila izdelana v okviru ekipe IZVOR.

Projekt na pobudo občank in občanov poteka že od leta 2013, prva javna predstavitev je bila 18. 6. 2014, za to so sledile še druge. Na podlagi večletnih usklajevanj in pogovorov z deležniki sta predlagana dva sklopa ukrepov, ki sta realno izvedljiva in nimata prevelikega negativnega vpliva na druge deležnike v prostoru. Ta dva sklopa sta preprečitev nadaljnje erozije in s tem ohranjanje zemljišč, ki so v lasti priobalnih lastnikov in varovanje posameznih objektov pred vdorom poplavnih vod.

Cilji projekta so zaščita prebivalcev in prebivalk območja in njihovega premoženja pred škodljivim delovanjem poplav; ohranjati biotsko raznovrstnost in kulturno dediščino ob upoštevanju predpisanih režimov varovanja; omogočiti dostop do reke vsem v času, ko ni poplavne ogroženosti in urediti površine v rekreativne namene (posedanje, pogledi, kopanje …)

V preteklosti se je dovolilo zidati v prostoru, ki bi moral biti namenjen reki in ji po potrebi dopustiti njeno razlitje. Teh stavb zdaj ne moremo preprosto prestaviti, moramo pa zagotoviti varnost ljudi in njihovega premoženja. Zavedati se moramo, da se bo zaradi spreminjanja podnebja ogroženost ljudi na teh območjih le še povečevala

S protipoplavno ureditvijo moramo tako v največji meri ohraniti kakovostno in čim bolj naravno okolje ter hkrati upoštevati vse ustrezne rešitve s področja utrditve bregov in zaščite pred poplavami.

Civilne iniciative opozarjajo na uničevanje tolmunov, dreves, naravnih kopališč, ogrožanje rib ... Predvsem je slišati očitke o nasilnem betoniranju naše čudovite Sore. Očitki na račun betonske promenade in velikih količin betona so neupravičeni, ne temeljijo na poznavanju projekta in so zavajajoči – vizualizacija izpred nekaj let in projekt nista več enaka. Projektant Robert Potokar, u. d. i. a., iz arhitekturnega biroja Ravnikar Potokar med drugim izpostavlja: »Vsi ti "grobi" elementi o katerih govorite se trudijo preprečiti ravno to, česar nočete (in tudi nočemo) - da bi se z utrditvijo obstoječega starega opornega zidu med Hudičevim mostom in sotočjem ter z izgradnjo dveh usmerjevalnih objektov na sotočju (ki sta skladno s hidrološko analizo nujno potrebna) zelen rečni breg spremenil zgolj v betonski zid. Zasnova z betonskimi elementi (kjer je to nujno potrebno) in zelenimi terasami med njimi namreč omogočajo, da se bo območje sčasoma zaraslo in se bodo betonski elementi po nekaj letih prekrili z zelenjem. Ker morajo biti bregovi mestoma močno utrjeni, da bodo zdržali vse sile poplavnih vod, je torej nujna utrditev z armiranim betonom. S tehničnega vidika bi lahko to funkcijo opravljali tudi kupi kamenja in betona, kar pa seveda ne bi bilo sprejemljivo. Veliko boljša je zasnova s terasami, ki v nasprotju z zidom omogočajo dostop do reke in maksimalno zazelenitev v letih po izvedbi.« Protipoplavna ureditev ne načrtuje splošnega betoniranja rečne struge. Vsekakor je načrtovano v največji možni meri uporabljati obstoječe protipoplavne elemente.

Občanke in občani so večkrat izrazili željo po dostopu do reke na več mestih. »Zasnova ureditve na sotočju omogoča posedanje, kopanje in sprehajanje, na več mestih ob reki, skladno s celostno ureditvijo in namenom približanja reke meščanom pa je v projektu predvidena tudi delna preureditev naravnega javnega loškega kopališča, ki je v preteklosti že uspešno delovalo. Kopališče ob Poljanski Sori je zasnovano terasasto, z minimalno uporabo betonskih elementov ter veliko kakovostnega odprtega zelenega prostora. Res je, da ambient na vseh omenjenih območjih ne bo več tako urejen, kot je zdaj, a bomo kljub tehničnim rešitvam v največji možni meri ohranili obstoječa drevesa ter zasadili nova, povsod kjer bo možno.« Med posameznimi skalami in stiku z novo oblogo je namreč predvidena tudi izvedba »kavern« za zasaditev potaknjencev avtohtonega rastja, hkrati pa tudi »kavern« za skrivališča rib. Vse našteto torej omogoča, da se bodo rečni bregovi spet zarasli, morda mestoma v še večji meri kot do zdaj. Veliko pozornost bomo namenili ohranjanju in spodbujanju ribjega življenja v reki – s posebnim režimom gradnje in izvedbo izboljšanih ribjih stez, kjer je potrebno.

Projekt, ki je nastal na pobudo občank in občanov poteka že od leta 2013. Pri projektiranju so bili upoštevani številni projektni pogoji. Pristojne institucije so zato podale pozitivna mnenja za pridobitev gradbenega dovoljenja. Kot veleva zakon, so bila pridobljena mnenja Direkcije RS za vode, Zavoda za varstvo narave, Zavoda za ribištvo in Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Protipoplavne ureditve so načrtovane z upoštevanjem celovitih hidroloških in hidravličnih izhodišč in izračunov, ki so upoštevali pretekle poplavne dogodke in značilnosti celotnega porečja. »Projekt torej ne ustreza samo osnovnemu namenu, to je tehnični plati protipoplavne zaščite, ampak se poleg tega vzpostavlja varen in urejen prostor, ki je celostno povezan z mestom in naravo in ki poizkuša kakovosti rečnega brega približati vsem meščanom,« še izpostavlja projektant.

Seveda si glede na različne pobude želimo preveriti, kako je možno dodati še več na naravi temelječih rešitev. Reka je živi mehanizem in bo vedno poplavljala, odnašala brežine in odlagala prinešeni material. Območje reke so pred več kot sto leti pozidali naši predniki, kasneje nikoli nismo načrtovali novih širitev gradnje ob reki, le zaščito obstoječih. Brez izvedenih protipoplavnih ukrepov ob dejstvu podnebnih sprememb, pa lahko pričakujemo nove škodne dogodke s hujšim učinkom.

V projekt protipoplavne ureditve smo vseskozi vključevali javnosti in sproti pojasnjevali morebitna vprašanja. Datumi številnih sestankov in predstavitev projekta so evidentirani, kot tudi pereča vprašanja in odgovori nanje. Dostopni so na spletni strani: https://www.skofjaloka.si/objava/491757 v dokumentih in prilogah.