Govor ob dnevu državnosti

Ob dnevu državnosti objavljamo govor slavnostne govornice mag. Marjete Šmid, poslanke Državnega zbora Republike Slovenije, ki ga je predstavila včeraj na osrednji občinski proslavi ob dnevu državnosti v Škofji Loki.

Proslava ob dnevu državnostui je bila 24. junija 2026 na Trgu pod gradom, v kulturnem programu pa je nastopil Mestni pihalni orkester Škofja Loka. Tako smo Ločanke in Ločani obeležili ta pomembni slovenski praznik.

Objavljamo besedilo govora v celoti. Velja govorjena beseda.

Spoštovani gospod župan, spoštovana podžupana, spoštovane občinske svetnice in svetniki, spoštovani predstavniki šol, društev, organizacij in institucij, spoštovane občanke in občani, cenjeni gostje.

V veliko čast in veselje mi je, da vas lahko danes nagovorim na osrednji občinski proslavi ob dnevu državnosti. Zbrali smo se, da dostojno in s ponosom proslavimo rojstvo naše samostojne in neodvisne države. Spominjamo se prelomnega 25. junija leta 1991, od tega je 35 let, ko je slovenska skupščina sprejela Temeljno ustavno listino in Deklaracijo o neodvisnosti. S tema zgodovinskima pravnima aktoma je Slovenija uresničila sanje našega naroda po lastni domovini. Našo plebiscitarno enotnost smo kmalu zatem odločno ubranili v osamosvojitveni vojni. Dan državnosti nas vsako leto znova opominja na pomen demokracije, sodelovanja, enotnosti in odgovornosti, ki jo nosimo za prihodnost naše skupnosti in države.

Lahko bi rekli, da je država nekaj, kar nam zagotavlja pravni in politični okvir ter občutek varnosti, medtem ko je domovina tisto, kar nosimo v srcu – naš jezik, kultura in ljudje, ki jih imamo radi. Težko bi obstali druga brez druge, tako kot bi drug brez drugega težko obstala razum in srce.

Dr. Tine Debeljak, v Škofji Loki rojen in odraščajoč literarni kritik, zgodovinar in pesnik, je zapisal: »Domovina ni nekaj, kar nam je dano enkrat za vselej, ampak je to ljubezen, ki jo moramo vsak dan znova dokazovati s svojim delom.« Pesnica Neža Maurer, častna občanka našega mesta, bi mu s svojimi besedami pritrdila: »Kjer je ljubezen, tam je domovina.«

Ljubezen je sila, ki združuje, gradi, premaguje ovire in razlike, vztraja v preizkušnjah, odpušča in pozablja nesložnosti. Je način bivanja v skupnosti, rdeča nit vsakdanjega življenja ljudi, ki včasih teče bolj tiho in nevidno, se tu in tam celo pretrga, jasno pa se pokaže, ko ljudje v skupnosti najbolj potrebujemo drug drugega, ko smo drug od drugega življenjsko odvisni.

Spomnimo se na čase korone med letoma 2020 in 2022 ter na obdobje uničujočih poplav avgusta 2023, ko je bila Škofja Loka ena najbolj prizadetih občin v Sloveniji. Naši občini poplave, potresi in požari niso prizanašali niti v polpretekli niti v pretekli zgodovini, pa je skupnost močnejša kot kdajkoli. Pri tem se ni razkrivala le naša ranljivost, temveč tudi nekaj globljega – sposobnost, da v stiski ne izgubimo drug drugega, da zaupamo, da stopimo skupaj in da v ljudeh znova najdemo oporo.

Pripravljenost pomagati se pokaže pri ljudeh, ki ne ostanejo pri besedah, temveč pomagajo tam, kjer je najtežje. V gasilcih, prostovoljcih, pripadnikih civilne zaščite in številnih občankah in občanih, ki v trenutkih stiske ne tehtajo, temveč pomagajo. To so ljudje ki stopijo v ogenj, v vodo in v noč – ne zato, ker bi morali, temveč zato, ker čutijo, da drugače ne morejo. Ki včasih tvegajo tudi lastno varnost, da bi zaščitili življenja drugih. S tem povedo vse, kar je o skupnosti sploh mogoče povedati.

Skupnost oblikujejo ljudje, a jo soustvarja tudi prostor, v katerem živimo – njegova narava, zgodovina in dediščina. Pisatelj Ivan Tavčar, po katerem je poimenovana tudi naša knjižnica, je zapisal: »Zemlja domača – ni prazna beseda: del je mojega življenja, in če se mi odvzame zemlja, se mi je vzelo tudi življenje …«

Ob naravnem bogastvu naše pokrajine smo ohranili tudi svoje mestno zgodovinsko jedro Škofje Loke, ki ni le arhitekturni spomenik, temveč živo pričevanje zgodovine in naše identitete. V njem se zrcali odnos do preteklosti, pa tudi odgovornost do prihodnosti – da znamo ohraniti tisto, kar je dragoceno, in to predati naprej prihodnjim rodovom.

Škofjeloška občina so kraji ustvarjalnih ljudi. Je okolje, ki se uči, raste, napreduje in pogumno zre v prihodnost.

V njej se neprestano ustvarja. Lep primer tega je Škofjeloški pasijon, ki je v letošnji zgodnji pomladi povezal celotno skupnost. Ob njem se vedno znova pokaže, da ima vsak človek svoje darove in svoje mesto med ljudmi. Ljudje, ki živijo tod, svojih talentov ne skrivajo, temveč jih živijo in z njimi bogatijo življenje celotne skupnosti. Zato je bil utrip pasijona tako usklajen, njegov duh pa navdihujoč in univerzalen za ljudi iz vse Slovenije in tudi tujine. Pasijon ne bi uspel brez nosilcev vlog – a prav tako ne brez nosilcev odrov.

Prenovljeno mestno jedro ni le dragocena dediščina preteklosti, temveč živ prostor srečevanj, kulture in novih pobud. Poletje v našo občino prinaša živahen utrip številnih kulturnih in športnih dogodkov. Od praznovanja 150-letnice Mestnega pihalnega orkestra Škofja Loka do O'Glasbene Loke, Diskoloke, Teka štirih mostov in navijanja za kolesarje Maratona Franja in še bi lahko naštevali – vse to priča, da občina niso le kraji bogate preteklosti, temveč tudi kraj živahne sedanjosti in pogleda v prihodnost.

K temu pomembno prispevajo številne kulturne ustanove in društva, ki bogatijo kulturni utrip občine ter ustvarjajo prostor srečevanja in dialoga.

Tu delujejo tudi številna uspešna podjetja, samostojni podjetniki in obrtniki, ki pomembno prispevajo k razvoju občine in njenemu življenjskemu utripu.

Preden sem nastopila poslansko funkcijo v državnem zboru, sem bila skoraj tri desetletja ravnateljica OŠ Jela Janežiča, iz prve roke vem, da je občina odprta tudi za ranljivejše skupine prebivalcev, tako na socialnem kot na zaposlitvenem področju. V sodelovanju z občino, ustanovami, društvi in podjetji smo lahko učitelji in ostali zaposleni našim učencem omogočili dragocene izkušnje izven šolskih zidov – v družbenem, kulturnem in delovnem okolju, za kar smo bili in smo globoko hvaležni.

Te izkušnje kažejo, da inkluzivno okolje ne nastaja samo v šoli, temveč v celotni skupnosti, ki je pripravljena sodelovati. Kot pravi misel, ki jo pripisujemo Gandhiju: »Veličina naroda se meri po tem, kako ravna s svojimi najšibkejšimi člani.«

Prav tu se razkriva, da imajo ljudje, ki jih pogosto označujemo kot ranljivejše, številne sposobnosti, darove in poglede, s katerimi bogatijo življenje vseh nas in pomembno prispevajo k razvoju našega okolja.

Ob koncu izrekam iskrene čestitke ob dnevu državnosti vsem zbranim ter vsem občankam in občanom Občine Škofja Loka.

Praznik naše domovine nas vsako leto pospremi tudi v poletni in počitniški čas. Izkoristimo ga za počitek in prijetna doživetja, pri tem pa ne pozabimo drug na drugega – tako v dobrem kot v preizkušnjah. Saj veste, kako pravi modrost: »Veselje, ki ga delimo z drugimi, se podvoji, žalost pa razpolovi.« Naj bo to vodilo tudi naše skupnosti.