Slovenski dan brez zavržene hrane

Na svetu za pomanjkanjem hrane trpi več kot 820 milijonov ljudi, tretjino pridelane hrane pa izgubimo ali zavržemo. V letu 2020 je vsaka prebivalka oziroma prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 68 kg hrane, v obdobju 2013–2020 pa okoli 66 kg hrane letno. Od tega je bilo užitnega vsaj 40 % odpadka.

V Evropski uniji smo leta 2012 zavrgli približno 88 milijonov ton hrane, t. j. 173 kilogramov hrane na prebivalca_ko, kar je približno 20 % vse proizvedene hrane.

Evropska komisija se je zavezala, da do leta 2030 prepolovi količino odpadne hrane.

Vlada RS je leta 2021 sprejela Strategijo za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano “Spoštujmo hrano – spoštujmo planet”.

V naši državi se po podatkih Slovenske Karitas, Zveze Lions klubov, Rdečega križa Slovenije in Slovenske filantropije na leto razdeli okoli 1.400 ton podarjene presežne hrane iz več kot 110 trgovin, lokalov in ustanov. Pri tem sodeluje okrog 300 ljudi, ki so v veliki meri prostovoljci ali zaposleni v humanitarnih organizacijah.

V občini Škofja Loka smo v rjavih zabojnikih v letu 2024 zbrali 827 ton bioloških odpadkov, v katere poleg zavržene hrane odlagamo tudi papirnate brisačke, ki so biorazgradljive.

Količina zbranih bioloških odpadkov se vsako leto povečuje, to pa zaradi večje vključenosti uporabnikov in uporabnic v redni odvoz bioloških odpadkov.

Gospodinjstva, ki so vključena v redni odvoz bioloških odpadkov, na teden v povprečju ustvarijo 15 kg bioloških odpadkov.

Prvi korak k odgovornejšemu ravnanju s hrano in zmanjšanju količin zavržene hrane je, da se naučimo pravilnega shranjevanja, saj se nepravilno shranjena živila pokvarijo bistveno hitreje.

• Sadje in zelenjavo operite šele tik pred uporabo in ne takoj, ko ju prinesete iz trgovine.
• Zelenolistno zelenjavo, kot je solata, zelje in motovilec, pred shranjevanjem v hladilniku ovijte v papirnato brisačo.
• Živila, ki oddajajo etilen, hranite posebej, saj vplivajo na (prehitro) zorenje drugih. Takšna živila so jabolka, banane, paradižniki, nektarine, breskve in marelice.
• Vsako sadje in vsa zelenjava ne potrebuje hladilnika. Banane, brusnice, agrume, nektarine, hruške, breskve, čebulo, paradižnik in krompir lahko hranite na sobni temperaturi ali v shrambi.
• Stebelna zelenjava, kot je brokoli, mlada čebula in šparglji, ostane sveža dlje časa, če jo hranite kot šopek rož. Malo jo obrežite, potem pa položite v kozarec z vodo.
• Prezrelega sadja nikar ne zavrzite, ampak ga operite, olupite in narežite na koščke ter postavite v zamrzovalnik. Uporabite ga lahko pri pripravi smutijev, osvežilnih napitkov ali kolačev.
• Shranjevanje jogurta in mleka na vratih hladilnika je priročno, a neustrezno. Če želite, da bodo tekoči mlečni izdelki v hladilniku zdržali dlje časa, jih premaknite v zadnji del, kjer je temperatura najnižja.
• Strjevanje sira na mestu reza preprečite tako, da to ploskev po rezanju namastite z maslom. Tako bo sir ostal svež.
• Meso se bo v hladilniku najbolje ohranilo na spodnji polici, če pa ga ne nameravate pojesti v dnevu ali dveh, ga zapakirajte v plastično folijo ali neprodušno vrečko in ga hranite v zamrzovalniku.
• Če nameravate ribo v kratkem pojesti, je ne zamrzujte, pač pa jo v hladilniku hranite neprodušno zapakirano v posodi z ledom.
• Jajca shranjujte v originalni škatli. Če se pred uporabo ne morete odločiti, ali je jajce še sveže, ga položite v kozarec z vodo. Sveže jajce se bo potopilo, staro pa bo plavalo pod gladino.
• Suhi izdelki, kot so moka, riž, kosmiči in testenine, bodo zdržali dlje časa, če jih boste po odprtju namesto v originalni embalaži hranili v neprodušnih posodah.
• Nabiranje žuželk v moki in rižu lahko preprečite z lovorjevim listom.
• Če se sladkor v posodici strdi, vanj za nekaj dni položite svež kruh, ki bo vpil vlago in ga povrnil v prvotno stanje.